ZIMA JE POGOSTO ZAHTEVNO OBDOBJE ZA ŽIVALI
Nizke temperature, pomanjkanje hrane ter izpostavljenost pirotehniki so dejavniki, ki živalim pogosto predstavljajo stres, nekaterim celo resno nevarnost. Zato moramo biti v zimskih časih toliko bolj pozorni do živali.
Skrb za domače in prostoživeče živali
Hišne živali, ki bivajo na prostem potrebujejo zavetje pred mrazom in vetrom. Pasje ute morajo biti dobro izolirane, dvoprekatne in dvignjene od tal. Prav tako tudi hiške za mačke, ki bivajo zunaj. Najbolj učinkovito je, da jih napolnimo s slamo (ne z odejicami, saj se le te napijejo vlage in na tak način hladijo). V zelo nizkih temperaturah jim zagotovimo bivanje v notranjih prostorih (hodnik, garaža, klet, ipd.).
Za vzdrževanje toplote je potrebno dovolj gibanja. Po sprehodih pa psom splahnemo in posušimo šape.
Pašne živali potrebujejo vetrolom v katerem si bodo poiskale zavetje, ter nekaj več hrane, saj imajo zaradi mraza povečano potrebo po energiji. Pomembno je, da je njihova dlaka suha in čista.
Prostoživečim živalim lahko pomagamo s primerno hrano; ježkom damo mačje brikete (ne sadja in mleka!), pticam pa semena, zrna in oreščke (ne kruha!). Odpadno rastlinje, kot so listje in veje, lahko pograbimo na kup, ki bo služil kot zavetje in prezimovališče za živali.
Nevarnost pirotehnike
Veliko ljudi se ob pokanju pirotehnike počuti neprijetno. Nekaterim otrokom, starostnikom, ljudem s posebnimi potrebami pa povzroča veliko trpljenja. Prav tako večini živali. Namreč, one ne vedo, da je to pokanje in bliskanje le izmišljen način praznovanja. Za njih predstavlja resnično nevarnost. Ptice v paniki izgubijo orientacijo in se zaletavajo, domače živali brezglavo bežijo. V prazničnem času največ izgubljenih in povoženih živali. Zato je pomembno, da jih imamo v času praznovanja na varnem, najbolje pri sebi. V kolikor vam kljub temu pobegne, o tem čimprej obvestite lokalno zavetišče in veterinarske postaje.
Moja žival se boji pokanja
Tresenje, slinjenje, plitvo dihanje, driska, bruhanje kažejo, da je vaša žival v veliki stiski. Že nemirnost, neješčost in apatičnost kažejo, da jim je zelo neprijetno. Zunanjega sveta ne moremo ustaviti, lahko pa poskrbimo, da se živali počutijo varne.
Ne izpostavljamo jih praznovanju na prostem, kjer se uporablja pirotehnika. Sprehode prilagodimo na obdobja, ko ni pokanja ter jih imamo na povodcu. Prostor naj bo čim bolj zvočno in vizualno izoliran (tudi za živali v hlevih). Predvajamo jim lahko umirjeno glasbo, ki bo zakrila intenzivnost pokanja. Če jih je strah, jih ne tolažimo, temveč jih poskusimo razvedriti z dejavnostmi, ki jih imajo rade (priboljški, igra, cartanje, idr). Koristi jim, da jih že vnaprej začnemo navajati na pokanje s pomočjo zvočnih posnetkov, katere postopoma podaljšujemo ter jim višamo glasnost. Najbolj jim pomagamo s tem, da smo z njimi.
VEČ V PRILOGI!
